Koledar

November 2018
M T W T F S S
29 30 31 1 2 3 4
5 6 7 8 9 10 11
12 13 14 15 16 17 18
19 20 21 22 23 24 25
26 27 28 29 30 1 2

Po sledeh divjega petelina

IZHODIŠČE: parkirišče pri Podružnični OŠ Topol (krožna pot)

DOLŽINA POTI: brez postanka 2 h 45 min

 

  1. PRI KOZOLČKU

Podružnična osnovna šola Topol je ena izmed visoko ležečih popolnih devetletnih šol v Sloveniji. Njena matična šola leži več kot 300 metrov nižje, v Preski pri Medvodah. Osnovna šola omogoča prebivalcem zaselkov v bližnji in daljni okolici, da se njihovi otroci šolajo v mirnem, naravnem in nestresnem okolju. V njej se poleg pouka odvijajo različne prireditve, zato predstavlja izobraževalno, kulturno in družabno središče.

 

  1. PORENTOV VODNJAK

Ob vznožju Sv. Jakoba si lahko ogledamo kmečko domačijo z lepo obnovljenim vodnjakom.

Vodnjak s podtalno vodo je grajen na mestu, kjer je močan podzemski vodni tok. Voda se dvigne na verigi z navijanjem na vitel. Domačini so ga uporabljali kot edini vodni vir vse do leta 1997. Obnovljen je bil leta 2002. Zaščiten je z lesenim ohišjem in pokrit s strešico, ki je pokrita z opeko. Prilagojen je telesnim zmogljivostim odraslega človeka, da lahko vzame polno vedro iznad jaška.

 

  1. KMETIJA MAMOVEC 

Tehovec je majhna vas v Polhograjskih Dolomitih s šestimi hišnimi številkami in z dvaindvajsetimi prebivalci ter z nadmorsko višino 700 metrov. Leži severno pod Sv. Jakobom (806 m) nad Medvodami. Vas ni strnjena v naselje, ampak jo sestavljajo posamezne kmetije in stanovanjske hiše, ki so posejane ob glavni cesti. Med njimi leži tudi kmetija Pr' Mamovc. Kmetija ima ugodno lego, saj leži na samem ob koncu vasi, na severozahodnem pobočju griča, 200 metrov odmaknjena od glavne ceste, kjer je križišče pomenbnih izletniških poti. Pri mamovskem znamenju, ob vznožju Sv. Jakoba, je čudovita razgledna točka. Tu se proti vzhodu vidi cela veriga Kamniških in Savinjskih Alp, Šmarna gora z Grmado, Sorško in Ljubljansko polje, v južni smeri pa Jetrbenk, ter Sv. Jakob. Proti zahodu so Polhograjska Grmada, Tošč, Gonte, Igale, Govejek, Osolnik in celo Triglav.

 

Fran Saleški Finžgar omenja Mamovca v črtici Na Petelina:

 

Leta 1910 sem le utegnil spet sesti in pisati. Prva črta je bila Na petelina. Saj sem bil že prej mnogokrat doma na lovu, na petelinjem pa še ne. Škof Jeglič je dal v zakup lov goričanske graščine. Prvi petelin me je tako prevzel, da sem ta lov opisal. Moj lovec je bil posestnik Bernik, Mamovec iz Tehovca. Poštenjak in dobričina, toda lovec poleg vsega težaškega domačega dela. Ko so zapeli petelini, se menda ni nobene noči več pošteno zaspal. Kajkrat mi je rekel: »Če bi prišla dva, pa bi me prvi vabil na svatovščino, drugi na petelina, bi šel kar rajši z drugim«.

 

  1. SV. JAKOB 

V kraju Topol pri Medvodah imamo župnijo sv. Katarina. K njej spada tudi podružnica sv. Jakoba. Ta cerkev stoji na strmi vzpetini, podobni griču. Na vzpetino vodita dve poti, daljša vodi vse okoli vzpetine, krajša pa se prepleta naravnost po vzpetini navzgor. Sv. Jakob je eden najbolj slikovitih slovenskih gričev, saj se povsem sklada z okoljem. Cerkvica sv. Jakoba je iz začetka 17. stoletja in označena kot kulturni spomenik. Ob potresu, leta 1895, je bila močno poškodovana, sedanji videz pa ima od leta 1898. Cerkveni strop je raven, prezbiterij prekriva polkupola z grebeni. V glavnem oltarju je kip sv. Jakoba z dvema svetnikoma. Ob cerkvi rastejo tri značilne slovenske lipe, naokrog je več klopi, saj je vrh odličen razglednik na vse strani.

 

Na Sv. Jakob je dostop mogoč iz več izhodišč: - Z mestnim avtobusom št. 5 do Podutika, nato pa peš mimo kamnoloma na Preval, desno mimo spomenika »Kurirčku« in s ceste na označeno gozdno pot čez Toško Čelo. Do Topola je po vozni cesti in nekaj bližnjicah še dobro uro hoda. Lahko pa se iz Medvod odpravimo skozi Presko v Žlebe ali mimo Mednega skozi Seničico do Pristave, nato pa peš do poznogotske cerkve sv. Marjete v Žlebe (488 m). Omeniti moramo vsakoletno prireditev na Sv. Jakobu, 26. decembra, na dan obletnice plebiscita. Leta 1990 so na Sv. Jakobu domačini pričakali prvo slovensko vlado in nato skupaj praznovali rezultate plebiscita za samostojno Slovenijo. Srečanje je postalo tradicionalno, ne glede na vremenske razmere se na kulturnem programu vsako leto zbere velika množica.

 

  1. ROG 

Že od daleč nas pozdravlja križ na vrhu hriba. Zgodovina križa sega v leto 1935, ko je bil v Ljubljani evharistični kongres. V spomin na ta dogodek so po slovenskih vrhovih postavljali križe. Med njimi tudi na Rogu in Jetrbenku. Po 2. svetovni vojni je dala takratna oblast podreti oba križa. Na pobudo misionarja – patra Volka, ki je vodil misijon na Sv. Katarini, so leta 2000 križ ponovno postavili. Podnožje križa je iz betona in ojačano ter podaljšano z nerjavečim jeklom. Kostanjev les so priskrbeli domačini. Križ so izdelali na kmetiji v Zanožju. Ko je bil sestavljen, so ga s helikopterjem podjetja Stroj iz Radovljice odpeljali na hrib. Blagoslovil ga je nekdanji beograjski nadškof, gospod Perko. Poleg domačinov, ki so z delom in denarjem podprli postavitev, sta sodelovali tudi tovarna Goričane in občina Medvode.

 

  1. JETRBENK 

Hrib je visok 774 m. Na njem naj bi prebivali roparski vitezi Herterberški. Prebivali so v gradu, ki je bil zgrajen na hribu. Grad naj bi porušil potres. Na Jetrbenku stoji križ. Prvič so ga postavili leta 1935 ob evharističnem kongresu v Ljubljani. Po vojni so ga po naročilu občine Medvode podrli in lastniku zemljišča, kjer je križ stal, izstavili celo račun za opravljeno delo. Leta 1991 so postavili nov križ, ki je stal samo do leta 1996, ko so ga neznanci v noči med 10. in 11. novembrom odžagali. Križ je bil obnovljen in ponovno postavljen 15. marca naslednje leto. Prečni tram je nov, ker se je stari polomil, nov pa je tudi križ iz petih ogledal, v njem pa še manjši križ z Jezusom. Nov križ so postavili na star odžagan del in ga zaradi varnosti okovali do višine treh metrov. Na vrhu je dodana še kovinska konica in svetilka, ki sveti ob posebnih priložnostih. Obnovljen betonski podstavek je še iz leta 1935, kar povedo letnice na treh straneh.

 

Legenda

 

Na Jetrbenku naj bi živel zmaj, ki je razgrajal po okoliških vaseh. Ljudje so se ga bali. Nekoč so se domislili, kako se ga znebiti. Kot nalašč je pri Sveti Marjeti krava povrgla mrtvega teleta. Meščani so nato teleta prerezali, ga napolnili z apnom in nastavili zmaju. Zmaj je teleta požrl. Zaradi apna je postal žejen in je šel pit vodo. Ko je pil, je apno začelo vreti in tako se je tudi zmaj razkuhal. Ljudje so se tako za vedno znebili zmaja.

 

Kapelica pod Jetrbenkom

 

Kapelico je postavil Franc Bizant starejši, leta 1947. Pred nekaj leti jo je njegov vnuk Jelo Čarman povsem prenovil. Kapelica je posvečena v čast Mariji. Postavil jo je v zahvalo, ker so se sinovi srečno vrnili iz 2. svetovne vojne.

 

  1. CERKEV SV. KATARINE 

Zavetnica je sv. Katarina Aleksandrijska (738 m). Pred ustanovitvijo je področje spadalo v pražupnijo Ljubljana – Šentvid. Lokalija je postala 1787, župnija 1876. Cerkev je sezidana leta 1554, prezidana 1768, posvečena leta 1919. Leta 1920 je prezbiterij in oltar preuredil arhitekt Ivan Vurnik. Podobo sv. Katarine v glavnem oltarju je naslikala Helena Vurnik.

Križ v glavnem oltarju je delo Franceta Kralja. Orgle iz leta 1915(Milavc) so leta 1996 zamenjale nove (mariborska delavnica). Cerkev velja kot romarska. Glavni praznik je na god sv. Katarine – 25. novembra, žegnanje pa drugo nedeljo v oktobru.

 

Zavetnica župnije je sv. Katarina Aleksandrijska. Kot mnoge druge so tudi njo med Dioklecijanovim preganjanjem kristjanov prijeli in odvedli pred sodišče, da bi jo odvrnili od krščanske vere. Toda ona se je odlično zagovarjala in mnoge prepričala o pravilnosti krščanske vere. To nam prikazuje tudi slika v glavnem oltarju iz leta 1919, ki je delo gospe Helene Vurnik. Obraz prvega filozofa je divji, srednji z zadržanim zanimanjem posluša, levi pa razmišlja s sklonjeno glavo. Zaradi tega dogodka je sv. Katarina Aleksandrijska priprošnjica za zdravo pamet.

 

  1. VREMENSKA HIŠICA 

Postaja je na višini 685 m nad morjem. V Polhograjskem hribovju je to edina klimatološka postaja, padavine in snežno odejo pa merijo tudi v Šentjoštu nad Horjulom in v Črnem Vrhu.

Meteorološko postajo so na Topolu postavili 1. septembra 1895, na nadmorsko višino 730 m. Bila je postaja 4. reda, kar pomeni, da so opazovalci merili količino padavin in višino snežne odeje ter opazovali meteorološke pojave. Med 1. aprilom 1941 in 1. januarjem 1949 na Topolu ni bilo meteoroloških meritev. 15. maja 1954 so postajo prestavili k novemu opazovalcu, ki je bil od prejšnjega 22 m nižje. 1. julija 1989 je bila padavinska postaja na Topolu ukinjena.

 

Septembra 1895 je na Sv. Katarini, začel z meteorološkimi opazovanji in meritvami župnik Franc Dolinar. Ko je marca 1904 prenehal, je z delom nadaljeval Janez Meršolj  opazoval je do maja 1908. Od novembra 1924 do aprila 1941 je meril višino padavin in snežne odeje ter opazoval Andrej Pavlih. Po drugi svetovni vojni, do decembra 1948, je bil meteorološki opazovalec Jakob Belec, nato pa do julija 1954 Jože Košir.

 

Od 1. septembra 1989 je na Topolu pri Medvodah klimatološka postaja, postavljena na 685 m nad morjem; Pavla Sušnik meri in opazuje meteorološke parametre na tej postaji. Na Topolu od 1989. merijo temperaturo in v vlago zraka, smer in hitrost vetra, količino padavin in višino snežne odeje ter opazujejo oblačnost in meteorološke pojave. Od decembra 2000 merita temperaturo in vlago zraka tudi avtomatska senzorja.

 

Na klimatološki postaji na Topolu in na vseh klimatoloških postajah opazovalci opazujejo in merijo vremenske pojave trikrat dnevno, in to ob 7., 14. in 21. uri po krajevnem času (oz. ob 8., 15. in 22. uri po poletnem času). Enkrat tedensko menja trak na higrografu, instrumentu, ki izrisuje krivuljo vlage zraka. Neprekinjeno, tudi med opazovalnimi termini, opazuje obliko ali vrsto padavin in meteorološke pojave. Tako opazuje in beleži npr.: dež, sneg, dež in sneg, točo, poledico, meglo, meglico, ledeno meglo, bliskanje, grmenje, mavrico, močan veter, viharni veter … Pri vseh napiše čim bolj natančen čas začetka in konca pojava in njegovo jakost. V primeru, da povzroči viharni veter ali kakšen drug meteorološki pojav škodo, opiše opazovalka tudi nastalo škodo.

 

Učno pot smo raziskovali učenci predmetne stopnje z mentoricama go. Darjo Šinko in go. Simono Jarc.

Nasvet za net