Ali tudi vi poznate otroka, ki:
- težko sedi mirno in tiho?
- želi biti ves čas v gibanju (hodi, teče, vstaja, meče)?
- se neprestano oglaša (klepeta, poje, žvižga)?
- želi in vztraja, da se njegovo idejo sliši in uporabi?
- ga majhen prostor (učilnica) omejuje?
Še dobro, da ima tudi vsak od nas v 2. b (OŠ Preska) kakšno od zgoraj naštetih lastnosti. V nasprotnem primeru nam zagotovo ne bi uspelo zgraditi tako čudovitega SKRIVNOSTNEGA GRADU NA PREŠKEM HRIBU.
Skupaj smo načrtovali, sodelovali, klepetali, se prilagajali drug drugemu, krepili občutek za skupnost, razvijali svoje likovne sposobnosti in spretnosti, se veliko gibali (tekli in hodili po neravnem terenu, potiskali, dvigovali, metali v cilj, se kotalili), spoznavali lastnosti snega, prepevali, občutili zimo, ... Vsak je našel prostor in aktivnost, ki mu je ustrezala. Vse to smo doživeli v naši najljubši učilnici – v naravi.
Z velikim navdušenjem smo na voden ogled gradu povabili naše najbližje. V soju bakel in svečk je grad dobil res čarobno podobo. Ob grajski pogostitvi pa je zaživela tudi Legenda o nastanku gradu, v kateri je vsak otrok dobil svojo vlogo.
