NAGOVOR RAVNATELJA OB KONCU POUKA

Spoštovani kolegi, starši, skrbniki, dragi učenci,

Deček sanja. Sanja o svojih ciljih. O ciljih sanja tudi deklica. Sanjamo tudi odrasli. Pogosto celi narodi. Ti imajo lahko tudi skupne cilje, njihove sanje pa so čestokrat začetek skupne poti. Več kot trideset let je tega je tega, ko smo si priborili svojo državnost, ko smo kot narod opredmetili in udejanjili sanje naših prednikov. Živimo v samostojni in demokratični državi, v kateri se počutimo predvsem varno. To v teh razburkanih časih svetovne napetosti in nestrpnosti, ko se stari vzorci drugačijo, ni nepomembno. Več. Je celo prednost. Je še kje kašna dežela, kjer se lahko dopoldan sproščeno spustiš po strminah gorenjskega smučišča, na primorskem popoldan skočiš v sinje Jadransko morje, zvečer pa se sprostiš v spokojnosti prekmurske ravnice? Prav v tem času pred 30-imi leti so se odvijali dogodki, ki so tako usodno zaznamovali nastanek naše države. Vedeli smo za cilj, našli smo pot. Sanje so postale resničnost.

Če imaš cilj in najdeš pot, se obrestuje tudi trud v šoli. Tisti učenci, ki ste celo šolsko leto pod vodstvom vaših učiteljev in mentorjev vlagali v znanje in se učili, danes žanjete sadove tega dela. Za druge bo priložnost zopet naslednje leto. Pred vami so počitnice ter tedni brezskrbnosti. Preživite jih v naravi, zasloni na računalnikih in mobitelih naj ostanejo ugasnjeni.

Imeti cilj brez vsebine, ni dovolj. Treba ga je znati opredmetiti, zato je pomembna, morda celo bolj kot sam cilj, pot do cilja. Če ne poznaš poti, bo tudi cilj sam sebi namen. Ostal bo prazen in nedorečen. Tokrat naj bodo cilj prijetne in doživete počitnice in dopust.

Primož Jurman, ravnatelj

Skip to content